Davčne olajšave pri davčnem obračunu 2011

Pri izdelavi zaključnih računov je potrebno vedeti tudi katere vrste davčnih olajšav lahko uveljavljamo za znižanje davčne osnove.
Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) in Zakonu od dohodnini (ZDoh), so naslednje olajšave, ki znižujejo davčno osnovo:
a)    Investicijska olajšava – se upošteva v višini 30 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, v skladu s prvim odstavkom 55. a  člena ZDDPO-2, vendar ne več kot 30.000 EUR – za pravne osebe, po 66.a členu ZDoh-2 – za samostojne podjetnike pa je znesek neomejen, vendar ne sme biti višji od davčne osnove.

Me tovrstne olajšave spada tudi nakup delovnih strojev in delovnih vozil,traktorjev, motokultivatorjev in drugih motornih vozil, katerih prvenstveni namen ni prevoz potnikov in tovora po cesti.
Osebni avtomobili na hibridni in električni pogon, avtobusi na hibridni in električni pogon in tovorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.
Tako olajšave  ni mogoče uveljavljati:
-    za motorna vozila, ki so prvenstveno namenjena prevozu potnikov ali tovora po cesti in ne ustreza določenim emisijskim zahtevam za tovorna motorna vozila (EURO VI).
-    pohištvo in pisarniško opremo
-    vlaganja v nepremičnino
-    od investicije v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov in imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

b) Olajšava za vlaganja v raziskave in   razvoj, ki jo ureja 55. člen            ZDDPO-2, oz. 61. člen ZDoh-2 se deli na:
-    splošno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v  višini 40 % zneska vlaganj v raziskave in razvoj, uveljavljanje te olajšave podrobneje ureja Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav Ur.l.138/06. Ta določa način uveljavljanja davčne olajšave, vrsto vlaganj, obrazce ter metodologijo za izpolnjevanje. Tako morajo biti za vsak projekt posebej prikazani podatki o stroških vlaganj v notranji razvojno in raziskovalni dejavnosti zavezanca, zneski vlaganj v opremo, ki jo uporablja pri tem, ter stroški za nakup raziskovalno-razvojnih storitev. Pogoj za uveljavljanje te olajšave pa je, da so tovrstna vlaganja opredeljena v poslovnem načrtu ali razvojnem projektu, da jih je možno pozneje spremljati in preverjati.

-    dodatno regijsko olajšavo, ki znaša 10% oziroma 20%  zneska vlaganj v raziskave in razvoj, ki predstavlja davčno regijsko olajšavo v skladu z Uredbo o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj.

c)    Donacije:
V skladu z 59. členom ZDDPO-2(pravne osebe) ali 66. Členom  ZDoh-2 (za samostojne podjetnike), ki določa olajšave za donacije, lahko uveljavlja zavezanec davčno olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi  v višini:
-    0,3 %  obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca za:
humanitarne, dobrodelne, invalidske, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti.

-    0,2 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Olajšavo se lahko uveljavlja ne le za izplačila rezidentom Slovenije, temveč tudi za izplačila rezidentom držav članic EU.

d) Olajšava za zaposlovanje v skladu z 55., 56. in 57. členom ZDDPO-2 in 61., 62. in 63. člen ZDoh-2, ki obsega:
- zaposlovanje invalidov
- izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
- zaposlovanje brezposelnih oseb

Posted in Davki, Podjetništvo, Računovodstvo | Leave a comment

Kako bodo po novem zavarovani lastniki, ki so hkrati poslovodne osebe?

S 1. 1. 2012 se bo začela izvajati zakonodaja, ki znatno spreminja zavarovanje in obračunavanje izplačil družbenikov, ki so hkrati tudi poslovodne osebe. Zanimivo pri tem je, da spremembe niso posledica sprememb zakonodaje, temveč samo začetka izvajanja nekaterih določb, ki so veljale že več let. Spremembe, ki so se za novoustanovljena podjetja in sklepanja novih zavarovanj začela izvajati že v letu 2011, za vse ostale pa s 1.1.2012 temeljijo na sodbi vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da družbenik, ki je hkrati poslovodja, ne more stopiti v delovno razmerje v svojem podjetju, saj je bistvena sestavina delovnega razmerja podrejenost, pri čemer posameznik ne more biti podrejen samemu sebi. Nova ureditev ima že od samega začetka negativen prizvok, čeprav ni nujno, da je za posameznika finančno manj ugodna. V določenih kombinacijah je lahko celo bolj ugodna, gotovo pa je, da je pri odločitvi vsak primer potrebno obravnavati individualno. Vsekakor pa drži, da nova ureditev prinaša več administriranja tako za računovodstva, kot tudi za posameznike.

Kakšne možnosti imajo torej lastniki enoosebnih družb, ki so hkrati poslovodje?

Družbenik, ki je zavarovan še pred letom 2003 (osnova 001)

Ne, še naprej ostane zavarovan na podlagi osnove 001. Še naprej si lahko obračunava plačo. Na DURS se še naprej oddajajo REK obrazci. Prispevki se bodo obračunavali enako kot do sedaj ob plači in v odvisnosti od njene višine in so v celoti davčno priznani. (ob izpolnjevanju drugih pogojev)

Edini lastnik družbe, ki je hkrati poslovodja in je zavarovan na podlagi osnove 040 in želi še naprej prejemati plačo

Prva možnost je, da del lastništva prenese na nekoga drugega ( v tem trenutku je dovolj tudi 1%, vendar predlagamo najmanj 25%). Na podlagi tega sklene pogodbo o delovnem razmerju in spremeni način zavarovanja. Še naprej si lahko obračunava plačo Na DURS se še naprej oddajajo REK obrazci. Prispevki se bodo obračunavali enako kot do sedaj ob plači in v odvisnosti od njene višine in so v celoti davčno priznani. (ob izpolnjevanju drugih pogojev.

Druga možnost je, da funkcijo poslovodenja prenese na nekoga drugega (izbriše se kot poslovodja iz poslovnega registra) Na podlagi tega sklene pogodbo o delovnem razmerju in spremeni način zavarovanja. Še naprej si lahko obračunava plačo. Na DURS se še naprej oddajajo REK obrazci. Prispevki se bodo obračunavali enako kot do sedaj ob plači in v odvisnosti od njene višine in so v celoti davčno priznani. (ob izpolnjevanju drugih pogojev.

Edini lastnik družbe, ki je hkrati poslovodja in želi, da tako tudi ostane.

Po uradni dolžnosti bo po 1.1.2012 zavarovan po osnovi 040 in 112. Ni mu treba storiti ničesar. Od januarja 2012 si ne sme več izplačevati plače. Ne sme si več izplačevati plače, dohodki mo bodo iz podjetja izplačani na podlagi pogodbe o poslovodenju, lahko pa si tudi izplačuje dobiček. Kot fizična oseba bo zavezan za prispevke in bo kot fizična oseba oddajal obrazec OPSVL do 15. v mesecu za pretekli mesec. Ob izplačilu po pogodbi o poslovodenju bo oddal REK, enako tudi ob izplačilu dobička. Višina prispevkov je neodvisna od trenutnega izplačila, temveč se določi na podlagi lestvice in dohodkov, ki jih je prejel iz te zavarovalne osnove po zadnji osebni dohodninski odločbi. Prispevki so davčno priznani samo ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Kako pa je z lastniki večosebnih družb?

Ti so lahko zavarovani z osnovi 001 in si izplačujejo plačo, lahko pa so tudi zavarovani kot poslovodne osebe z osnovo 040 in v tem primeru velja zanje vse tisto, kar je napisano v zadnji vrstici zgornje tabele. Pri tem pa velja opozoriti, da po zakonu o urejanju trga dela lastniki večosebnih družb, ki ne bodo v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani za primer brezposelnosti (osnova 112). Izvzeti so tisti, ki so bili na ta način zavarovani 1. 1. 2011, dokler traja pogodbeno razmerje, na podlagi katerega so bili tako zavarovani – pravic za nazaj jim ni mogoče odvzeti.

Kaj mora biti izpolnjeno, da so tako obračunani prispevki davčno priznan strošek? Izpolnjeni morajo biti tri pogoji:

• V pogodbi o poslovodenju mora biti navedeno, da družba za poslovodje kot del plačila plačuje prispevke za socialno varnost,

• če bodo ti prispevki povečevali bruto znesek pogodbe o poslovodenju in bodo posledično obdavčeni z dohodnino,

• če bodo tudi sicer izpolnjeni pogoji za priznavanje stroškov v skladu z ZDDPO Če povzamemo, ob izplačilu po pogodbi o poslovodenju se prispevki prištejejo k bruto osnovi in obdavčijo.

Zavezanec pa ima potem pravico v ugovoru na informativni izračun dohodnine uveljavljati »olajšavo« za plačane prispevke in na ta način zmanjšati svojo dohodninsko obveznost.

Več preberite na spletni strani Biro BONUS.

Posted in Davki, Plače, Podjetništvo, Računovodstvo | Leave a comment

Ali bodo prispevki za socialno varnost lastnikov družb še naprej davčno priznan strošek?

Če pričakujete kratek odgovor na zgornje vprašanje, vas moram razočarati. Kratek odgovor je namreč  lahko samo ODVISNO. Po novem so namreč zavezanci za plačilo prispevkov za socialno varnost lastniki podjetij kot fizične osebe in ne več podjetje, katerega lastniki so. V svojem imenu in »na svojo davčno številko« bodo morali oddajati obrazec OPSVL, te prispevke pa bodo lahko plačali sami ali pa jih bo zanje plačala njihova družba.
Ostaja pa vprašanje – ali so ti prispevki, za katere zavezanec ni več družba, temveč fizična oseba, davčno priznani. Obstaja pojasnilo DURS iz leta 2006, ki se navezuje na obravnavano tematiko in iz katerega bi bilo mogoče razbrati, da ti prispevki so davčno priznan strošek. Toda kot vemo, se je način obračunavanja in prijavljanja v letu 2011 spremenil in začela se je izvajati zakonodaja, ki je sicer formalno veljala že ves čas. Po novem pojasnilu DURS z dne 23.9.2011 zato prej omenjenega pojasnila ne smemo več uporabljati.
Iz novega pojasnila DURS lahko povzamemo, da so prispevki za socialno varnost lahko davčno priznani, če iz vsebine plačila oziroma dogovora med pravno osebo, katere lastnik je poslovodna oseba, in lastnikom kot fizično osebo, izhaja, da se je pravna oseba zavezala plačevati fizični osebi prispevke za socialno varnost kot plačilo za opravljanje storitev.
In kaj to pomeni?
Prispevki za socialno varnost bodo davčno priznani pod naslednjimi pogoji:
•    če bo v pogodbi o poslovodenju navedeno, da družba za poslovodjo kot del plačila zanj plačuje prispevke za socialno varnost,
•    če bodo ti prispevki povečevali bruto znesek pogodbe o poslovodenju in bodo posledično obdavčeni z dohodnino,
•    če bodo tudi sicer izpolnjeni pogoji za priznavanje stroškov v skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (če lahko dokažemo, da so to odhodki, potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov) To pomeni, če lastnik dejansko opravlja svojo funkcijo v svojem podjetju.
Kako je bilo do sedaj?
Do sedaj (1.1.2012) je bilo, gledano z vidika obdavčitve, možno dvoje. Lastniki so lahko bili prijavljeni z osnovo 040 in so si izplačevali plačo, lahko pa so tudi do sedaj plačevali samo prispevke od najnižje pokojninske osnove. V večini primerov so si izplačevali plačo. Vsi prispevki so bili tako kot prispevki ostalih zaposlenih v tem primeru davčno priznani.
Tudi če si lastniki poslovodje niso izplačevali plače in so plačevali prispevke na osnovi obrazca OPSVL, so bili ti prispevki davčno priznan strošek v skladu s prej omenjenim pojasnilom DURS iz leta 2006.
In kako naprej?
Od 1. 1. 2012 si lastniki enoosebnih družb ne bodo več smeli izplačevati plače. Na obrazcu OPSVL si bodo do 15. v mesecu morali obračunati prispevke za socialno varnost. Osnova za prispevke bo odvisna od višine dohodkov, ki jih bodo prejeli iz naslova poslovodenja in bo razvidna iz njihove osebne zadnje dohodninske odločbe. Osnova pa ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove.
Za opravljanje svojih storitev v podjetju pa bodo imeli sklenjeno pogodbo o poslovodenju. Po tej pogodbi so bodo lahko obračunavali nagrado za svoje delo. V skladu s pogodbo in zakonom se jim priznajo tudi materialni stroški (prevozi, malica…) do višine kot ostalim zaposlenim v gospodarstvu (do višine po Uredbi)
Prispevki, ki jih bodo obračunavali in plačevali, pa bodo davčno priznani pod predhodno navedenimi pogoji.

Posted in Davki, Plače, Podjetništvo, Računovodstvo | Leave a comment

Davčna uprava z davčnimi blagajnami v boj proti sivi ekonomiji

Desetletja smo bili navajeni, da so oblasti tiho dovoljevale nekatere oblike sive ekonomije in dela na črno in s tem zagotavljale nekoliko višjo življenjsko raven prebivalstva. Raven družbenega bruto proizvoda, ki so ga izračunavali na statističnem uradu, se nikoli ni povsem ujemala z ravnijo standarda, ki so ga na ulicah kazale znamke avtomobilov, še bolj pa seveda tradicionalno urejene slovenske hiše. To so nam še kot študentom v začetku devetdesetih pripovedovali različni predavatelji, tudi iz tujine.

Morda ravno zato včasih težko razumemo in povsem sprejmemo tisto osnovno resnico – če nekdo utajuje davke, jih moramo drugi plačevati več. Iz tega razloga prizadevanja države za preprečevanje utaj, tudi z uvedbo davčnih blagajn, lahko samo pozdravljamo, s tistim standardnim, nekoliko grenkim dodatkom – da le ne bodo strogo pobirali davka samo od nas, majhnih, velike ribe pa bodo uhajale v velike oceane…

Prizadevanja davčne uprave gredo v zadnjih letih v smeri bolj učinkovitih oblik nadziranja in v ta segment spada tudi uvedba davčnih blagajn, ki nas očitno čaka.

Kaj so davčne blagajne?

To so naprave za izdajanje računov, ki morajo izpolnjevati predpisane tehnične zahteve glede varnosti in nespremenljivosti vanjo vpisanih podatkov. Dela davčne blagajne sta registrska blagajna in z njo povezana nadzorna enota.

Registrska blagajna je naprava s predalom za gotovino, računalniški terminal ali podobna naprava, ki na zanesljiv način beleži podatke o prodaji blaga in storitev.

Nadzorna enota pa je naprava, ki beleži podatke o delovanju registrske blagajne in preko nje izdanih računov tako, da onemogoča spremembo ali izbris teh podatkov.

V večini primerov bodo zavezanci morali na novo nabaviti samo nadzorno enoto, ki jo bodo povezali z obstoječo registrsko blagajno. Če pa le-ta ni ustrezna, oziroma davčni zavezanci beležijo prejeme gotovine ročno, bodo morali na novo nabaviti oboje.

Kdo je zavezanec za uporabo davčnih blagajn?

To so pravne in fizične osebe, ki v okviru opravljanja dejavnosti prodajajo blago ali storitve za plačilo z gotovino.

Katere izjeme so predvidene?

Za zavezanca se ne glede na zgornjo opredelitev ne štejejo:
•    Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti
•    Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost kot fizične osebe in ne kot samostojni podjetniki posamezniki,
•    Pravne in fizične osebe, ki prodajajo karte in žetone v potniškem prometu,
•    Pravne in fizične osebe, ki prodajajo znamke, vrednotnice in obrazce v poštnem prometu
•    Pravne in fizične osebe, ki sprejemajo plačila za udeležbo v igrah na srečo
•    Pravne in fizične osebe, ki prodajajo blago ali storitve z uporabo prodajnih avtomatov

Predviden pa je tudi triletni odlog obveznosti za uporabo davčnih blagajn za srednje in velike družbe, ki izpolnjujejo nekatere dodatne pogoje.

Kako bo predvidoma potekal nadzor?

Davčno blagajno bo potrebno pred začetkom uporabe registrirati na DURS, to pomeni posredovati podatke o zavezancu, davčni blagajni, njeni skladnosti s tehničnimi zahtevami, njenih delih in lokaciji.

Davčne blagajne bodo povezane z nadzornimi enotami pri DURS. Davčni zavezanec bo dolžan zagotoviti neposreden prenos podatkov iz računa  v elektronski obliki na strežnik DURS. Prenašati se morajo vsi podatki iz računa, razen osebnih podatkov kupca oziroma naročnika blaga in storitev. V osnutku zakona je predpisano tudi, kako bo potrebno ravnati v primeru okvare ali odtujitve davčne blagajne. Praviloma je to potrebo v roku treh ur prijaviti na DURS, najpozneje v 15 dneh pa znova vzpostaviti delovanje.

Predpisana je še omejitev, da v poslovnih prostorih davčni zavezanec ne sme imeti nobene druge blagajne, ki ne bi ustrezala predpisanim zahtevam.

Predvidene kazni za nespoštovanje zakona so zelo visoke. (tudi do 30.000 € za pravne osebe in 10.000 evrov za s.p.; medtem ko je za proizvajalce oziroma prodajalce blagajn, ki ne bi ustrezale predpisom, predvidena kazen tudi do 150.000 evrov)

Začetna investicija

Davčni zavezanec, ki že ima elektronsko registrsko blagajno ali osebni računalnik, bo predvidoma moral nabaviti samo nadzorno enoto, katere cena se giblje od 430 € do 3.100 €. Država obljublja subvencijo za nakup prve nadzorne enote v višini največ 200 €.

Zakon naj bi pričel veljati čez dobro leto, 1. decembra 2012. Do takrat se bo seveda političnem področju pri nas zgodilo marsikaj, pa vendar na tem področju bistveno drugačnega pristopa ne gre pričakovati.

Davčne blagajne ima uvedeno kar nekaj držav, med njimi Italija, Grčija, Švedska… Izkušnje kažejo, da zagotavljajo učinkovit nadzor predvsem v nekaterih panogah, kot so gostinstvo, frizerski in kozmetični saloni… Sistem je učinkovito presekal z davčnimi utajami preko popravljanja in zmanjševanja računov, medtem ko je bistveno manj učinkovit tam, kjer se račun sploh ne izda. Na davčni upravi zatrjujejo, da bo zaradi tega vzpostavljena tudi kontrola časovnih intervalov izdajanja računov, kar bo od davčnih zavezancev zahtevalo, da jih izdajajo sproti.

Država pričakuje, da bo z uvedbo davčnih blagajn pobrala okoli 30 milijonov evrov več davka na dodano vrednost in še 15 milijonov evrov več ostalih davkov. V prvem letu bo okoli 25 % tega denarja »vrnila« zavezancem preko subvencij. Več reda na tem področju bo olajšalo gospodarski položaj tistih, ki so do sedaj poslovali pošteno. To vsekakor so argumenti za uvedbo blagajn.

Veliko zakonskih določil se bo moralo še pojasniti in dopolniti s podzakonskimi akti. Postavlja se predvsem vprašanje učinkovitosti, potrebnosti in uporabnosti davčnih blagajn v nekaterih panogah, kjer se izda samo nekaj računov na mesec (gradbeništvo…). Pričakujemo, da  se bodo do sprejetja zakona in podzakonskih aktov tudi na tem področju stvari izboljšale in pojasnile.

Posted in Davki, Računovodstvo | Leave a comment

Kaj si lahko na davčnem področju obetamo v vroči jeseni?

Analitiki se strinjajo, da je pred nami vroča in negotova jesen. Drugi cikel gospodarske krize, ki se obeta, negotova politična klima, ki bo prinesla predčasne volitve ali pa tudi ne, nadaljevanje stečajev, prisilnih poravnav, brezposelnosti…

In kaj si lahko obetamo na davčnem in računovodskem področju?

Kakšnih velikih sprememb v politično negotovih razmerah tik pred volitvami ni pričakovati. Pričakujemo lahko samo uveljavljanje nekaterih že sprejetih zakonskih določil ter morda prilagoditev drugih.

1.    OBVEZNI VEČSTRANSKI POBOT

Obvezni večstranski pobot, s katerim smo se prvič spopadli aprila letos, je dodobra razburkal in razdelil javnost. Vsekakor pa zakon, da bi se ga dalo nemoteno izvajati v praksi, potrebuje nekatere spremembe. Morda jih lahko pričakujemo jeseni. Izvajanje večstranskega pobota je vsekakor zahtevno in nujno je poznati navodila.

2.    ZAVAROVANJE POSLOVODNIH OSEB, KI SO HKRATI DRUŽBENIKI

V letu 2011 je pričel veljati zakon u urejanju trga dela, pristojni organi pa so začeli tudi bolj strogo izvajati in nadzirati izvajanje nekaterih določil, ki so veljala že prej.

Po novem tako si lastniki enoosebnih družb ne bodo več mogli obračunavati plače, temveč bodo pridobivali prihodke samo na podlagi pogodbe o poslovodenju ali podjemne pogodbe. Prispevke bodo na posebnem obrazcu OPSVL morali obračunavati sami, najmanj od najnižje pokojninske osnove, k njihovemu plačilu bodo zavezani kot fizične osebe.

Lasniki večosebnih družb pa bodo v svojem podjetju lahko redno zaposleni, če pa bodo sklenili zavarovanje po osnovi 040 in si bodo torej obračunavali prispevke od najnižje pokojninske osnove, ne bodo zavarovani za primer brezposelnosti. Pričakujemo lahko, da bo ta primer v praksi zelo redek.

Posted in Davki, Plače, Podjetništvo, Računovodstvo | Leave a comment

Deset najpogostejših vprašanj v zvezi z obdavčitvijo društev, zavodov, sindikatov…

S spremembami davčne zakonodaje v zadnjih letih je država posegla tudi v obdavčenje društev, zavodov in drugih ustanov, ki so bile v osnovi ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Čeprav je od uveljavitve te zakonodaje poteklo že kar nekaj let, ugotavljamo, da marsikatero društvo še vedno ne ve, da mora je del njegovih prihodkov obdavčljiv. Davčni obračuni so zato velikokrat pomanjkljivi in tudi napačni. Predsedniki društev bi se morali zavedati, da za poslovanje društva odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.
V nadaljevanju zato odgovarjamo na nekaj osnovnih vprašanj v zvezi z obdavčitvijo društev, zavodov in nekaterih drugih ustanov.
1. Naše društvo je ustanovljeno za nepridobitno dejavnost. To imamo zapisano tudi v statutu. Menimo, da zato ne dosegamo nobenih prihodkov, ki bi bili pridobitne narave. Ali menimo pravilno?
Ni nujno. Opredelitev vaših prihodkov po statutu v osnovi nima neposredne povezave z opredelitvijo pridobitnih in nepridobitnih prihodkov v skladu z davčno zakonodajo.
2. Kateri so tisti prihodki, ki se štejejo kot pridobitni?
V osnovi pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti določa, da so pridobitni tisti prihodki, ki izpoljnjujejo vsaj enega od naštetih pogojev:
• Dejavnost se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička,
• Zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb
V nadaljevanju zakon kot pridobitne posebej našteva:
• Dividende in druge dohodke iz naložb
• Dohodke od prodaje blaga in storitev
• Najemnine
• Nekatere obresti
• Dohodke, dosežene z odsvojitvijo osnovnih sredstev
• Plačila članov in nečlanov za udeležbo na zabavah, večerjah, razgovorih…
• Dohodke od srečelovov in podobnih iger
3. Kateri prihodki pa so nepridobitni?
Kot nepridobitne prihodke zakon našteva:
• Donacije
• Članarine, ob izpolnjevanju pogojev
• Volila in dediščine
• Namenska javna sredstva
• Sredstva za izvajanje javne službe
4. Smo športno društvo. Člani plačujejo članarino. S plačilom članarine imajo pravico enkrat na teden vaditi v fitnes prostorih našega društva. Ali je članarina pridobitna ali nepridobitna?
Del članarine v bistvu predstavlja plačilo za opravljanje storitev (dajanje fitnes dvorane v uporabo) in ta del se šteje kot pridobiten.
5. Smo gasilsko društvo. Naš član ima podjetje. »Doniral nam je 1000 € ob pogoju, da bomo na gasilskem tekmovanju imeli njegove plakate. Ali je donacija nepridobitna?
Ne. V davčnem in računovodskem smislu ima vsebina prednost pred obliko. Ker vaš član za sredstva, ki vam jih je namenil, zahteva določeno protiuslugo (reklamiranje), gre v bistvu za sponzorstvo in prav bi bilo, da mu izstavite za to račun. Prihodki od sponzoriranja pa so pridobitni.
6. Smo izobraževalna ustanova in storitve, ki jih izvajamo so oproščene plačila DDV. Menimo, da to pomeni, da opravljamo nepridobitno dejavnost. Ali imamo prav?
Žal ne. Oprostitev neke transakcije po zakonu o davku na dodano vrednost nima nikakršne povezave z opredelitvijo prihodkov po zakonodaji za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
7. Ugotovili smo, da imamo v obdobju 15.000 € pridobitnih prihodkov. Ne moremo pa ugotoviti, koliko odhodkov je povezano s temi prihodki. Ali to pomeni, da moramo od celotnega zneska plačati davek od dohodkov pravnih oseb?
Seveda ne. Zakon dopušča dve možnosti, ali ugotavljanje dejanskih odhodkov, ki so povezani s pridobitno dejavnostjo, ali pa ugotavljanje deleža pridobitnih prihodkov. Ugotoviti moramo, kolikšen je delež le-teh v celotnih prihodkih in potem z istim odstotkom razdeliti tudi odhodke.
8. Društvo – zavezanec za DDV. Smo društvo in delno opravljamo obdavčljivo in delno oproščeno dejavnost po zakonu o davku na dodano vrednost. Kakšne so naše možnosti?
Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki delno opravlja oproščeno dejavnost ima več možnosti. Osnovna omejitev, ki se je morate zavedati, je, da si od računov, ki se nanašajo na oproščeno dejavnost, ne smete odbijati vstopnega DDV. Kateri so ti računi, pa lahko ugotovite na praviloma na dva načina (lahko pa tudi na več) – ali vodite ločene evidence in posebej vodite knjigi prejetih in izdanih računov za oproščeno in posebej za obdavčljivo dejavnost ali pa ugotavljate odbitni delež. Po posebni formuli izračunate delež »obdavčljivih« prihodkov in si priznate odhodke v tem deležu.
9. Prodali smo osnovno sredstvo, ki smo ga uporabljali za nepridobitne namene. Pri tem smo ustvarili minimalen dobiček. Kakšen prihodek je to?
V skladu s pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti je to pridobitni prihodek.
10. Pri davčni obravnavi nekaterih pravnih oseb nastopa več pojmov – tržno, netržno, pridobitno, nepridobitno, obdavčljivo, oproščeno – kakšna je razlika med njimi?
Ena je opredelitev, ki jo imate v statutu ali drugem aktu. Tam je napisano, da ste ustanovljeni za netržno ali nepridobitno dejavnost. Načeloma to nima neposredne povezave z davčno zakonodajo.
Opredelitev pridobitnih in nepridobitnih prihodkov je opredelitev po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, o čemer smo pisali zgoraj.
Opredelitev oproščenih in obdavčljivih transakcij pa je opredelitev po zakonu o davku na dodano vrednost.
Oproščena, nepridobitna in netržna dejavnost lahko pri kakšnem subjektu tudi sovpadajo, vendar je to prej izjema kot pravilo.
Posted in Davki, Podjetništvo, Računovodstvo | Leave a comment

Donacija ali sponzorstvo?

Razlika med donacijami in sponzorstvom je, da pri donaciji ni nobene povratne storitve, s  sponzorstvom pa je plačana storitev, zato je tudi davčni vidik obeh precej različen.
Med donacije štejemo plačila v denarju ali v naravi, ki so dana  organizacijam, ki so ustanovljene za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, ekološke, športne ali religiozne namene. Prejemniki morajo imeti  omenjene dejavnosti registrirane kot nepridobitne dejavnosti. Donacija dana posamezniku, ki je na primer, doživel naravno nesrečo, torej  ni davčno priznana. Donacije so davčno priznane, še so plačane rezidentom Slovenije ali rezidentom drugih držav članic EU in Evropskega gospodarskega prostora (razen Liechtensteina).

Donacije so davčno priznane v višini 0,3% vseh prihodkov v davčnem letu. To pomeni, da znesek donacije ni omejen, v kolikšni višini pa bo ta donacija tudi davčno priznan odhodek, torej da bo zmanjševala osnovo za obračuna davka od dohodka pravnih oseb, je odvisno od ustvarjenih prihodkov v davčnem obdobju. Davčno obdobje je običajno koledarsko leto.

Za plačila rezidentom ustanovljenim za kulturne namene in ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in  drugimi nesrečami, podjetje lahko uveljavlja dodatno 0,2% olajšavo. Neizkoriščen del te olajšave lahko zavezanec uveljavlja v naslednjih treh davčnih obračunih.

Zavezanec lahko uveljavlja kot olajšavo tudi izplačilo politični stranki, vendar do višine, ki je enaka trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu.

Donacije so torej davčno priznani odhodki, vendar pod določenimi pogoji.

Fizična oseba pa lahko od davčnega organa zahteva, da do 0,5% njegove dohodnine, odmerjene po zakonu, država nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

Sponzorstvo pa je plačilo za opravljeno storitev. Običajno je to reklama. Za sponzorstvo mora biti sklenjena pogodba, v kateri je točno določeno, kaj je katera od strank dolžna opraviti. Izdan mora biti tudi račun. Sponzorira se običajno kulturne, športne in poslovne dogodke. Sponzorstvo je z davčnega vidika v celoti priznan strošek.

Posted in Davki, Računovodstvo | Leave a comment

Horizontalni monitoring – nov način sodelovanja davčne uprave in zavezancev

Horizontalni monitoring je sistem, ki spreminja razmerja med davčno upravo in davčnim zavezancem iz vertikalnega, kjer davčna uprava predstavlja represivni organ, v horizontalnega, kjer davčna uprava in davčni zavezanec sodelujeta transparentno, z medsebojnim zaupanjem in razumevanjem poslovnih odnosov. (Centa Debeljak, Horizontalni monitoring, 2010) S takšnim sodelovanjem se vzpostavlja stabilno davčno okolje, ki pomeni za davčno upravo boljše pobiranje davkov, za davčne zavezance pa nižje davčno tveganje. Vse navedeno pa velja ob predpostavki pravočasnega in prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti s strani davčnih zavezancev v skladu z obstoječo davčno zakonodajo (TFL Glasnik, 2010).

Kot davčni posredniki pa so v tem sistemu opredeljeni tisti davčni svetovalci (na primer davčniki, računovodje, pravniki in drugi) in finančne institucije, ki namesto tako imenovanega agresivnega svetovanja in finančnih produktov z davčno oblastjo v posamezni državi sodelujejo, izmenjujejo informacije in znanja ter obveščajo o svojih, oziroma strankinih poslovnih aktivnostih. (Study into the Role of Tax Intermediaries, 2008) Takšni davčni posredniki so lahko zaposleni pri posameznem davčnem zavezancu ali pa so njegovi zunanji svetovalci.

Skozi zgodovino se je oblikovalo načelo minimiziranja davčne obveznosti. V tem sistemu so davčni svetovalci odgovorni svojemu naročniku, davčnemu zavezancu in sodelujejo predvsem z njim. Sodelovanje med njima je odprto in temelji na medsebojnemu sodelovanju in predvsem zaupnosti, ki veže davčnega svetovalca. Davčna uprava v tem sistemu nastopa kot organ oblasti, represivno in od zgoraj. Njeno sodelovanje z davčnim zavezancem je omejeno, informacije, ki jih prejema od davčnega zavezanca, so največkrat omejene samo na tiste, ki so zakonsko nujne.

Sodelovanje je običajno opredeljeno v postopkovnih zakonih, v Sloveniji je to predvsem zakon o davčnem postopku. Velik del zakona predpisuje načine nadziranja davčnega zavezanca, kar že na zunaj kaže na to, da mu davčna oblast ne zaupa in ocenjuje, da ga je potrebno neprestano kontolirati (Zakon o davčnem postopku, 2006).

V zadnjem času pa se tudi v tem sistemu pojavljajo višje oblike sodelovanja, predvsem izmenjava informacij. Na tem segmentu pa davčna uprava daje informacije na vprašanja davčnega zavezanca, bodisi kot pojasnila, bodisi, po slovenski zakonodaji, kot zavezujočo informacijo. Tu je vloga davčnih svetovalcev velika.

Vendar pa se v svetu davčni svetovalci v veliki meri danes še vedno ukvarjajo s tako imenovanim minimiziranjem davčnih obveznosti. V raziskavi OECD (Study into the Role of Tax Intermediaries, 2008)  ugotavljajo, da se ta sistem sicer med davčnimi sistemi in državami razlikuje, vendar še vedno lahko potegnemo določene skupne značilnosti in faze:

1.    Davčni svetovalec zazna določen splet okoliščin in opravi nekatere analize, ki pokažejo na možne, nepričakovano ugodne davčne izide.
2.    Shemo takšnih okoliščin in delovanja ponudi kot davčni produkt.
3.    Kmalu takšno shemo zaznajo tudi drugi davčni svetovalci in jo, večkrat rahlo modificirano, tudi sami začno prodajati.
4.    Takšna shema tako postane širše znana, o njej poročajo tudi mediji.
5.    Zaradi pritiska trga jo nato začno uporabljati tudi tisti davčni svetovalci, ki načeloma ne izvajajo agresivnih pristopov in ne iščejo »lukenj v zakonih«.
6.    Takšna shema tako postane splošno sprejemljiva in ni več del agresivne davčne politike.

V tej fazi se velikokrat zgodi, da davčna oblast zazna dogajanje in s spremembo zakonodaje prepreči nadaljnjo uporabo takšne davčne sheme. Krog se začne znova, saj davčni svetovalci kmalu najdejo možnosti uporabe sheme v spremenjenih okoliščinah. S takšno modificirano shemo velikokrat celo prehitijo davčno oblast in jo začno ponujati še pred spremembo zakonodaje.

Horizontalni monitoring pa je sistem, pri katerem davčni svetovalec, ki postane davčni posrednik, davčni zavezanec in davčna oblast medsebojno sodelujejo in si zaupajo. Obe strani naj bi tako presegli svoje zakonsko določene dolžnosti in se obnašali transparentno in kooperativno.

Ključne značilnosti horizontalnega monitoringa so (Study into the Role of Tax Intermediaries, 2008):

•    Zaupanje, ki pomeni pričakovanje, da bodo vse strani ravnale v skladu s sklenjenim sporazumom.
•    Razumevanje, kar pomeni, da davčni organ razume dogodke in značilnosti poslovanja davčnega zavezanca. Davčni zavezanec pa mora zato pravočasno in popolno razkrivati pomembne podatke.
•    Transparentnost, kar pomeni sodelovanje po vnaprej razkritem postopku sodelovanja.

V tem sistemu davčni zavezanec torej v naprej obvešča davčno upravo o svojih aktivnostih, le-ta pa mu v kratkem času (praviloma do tri dni) podaja svoje mnenje. Davčni posredniki so tisti, ki sodelujejo z davčno upravo in so lahko zaposleni pri davčnem zavezancu ali pa so samostojne pravne osebe.

Posted in Davki, Podjetništvo, Računovodstvo | Leave a comment

Zavarovanje družbenikov – poslovodnih oseb

Ureditev do 1.1.2011

Poslovodja, ki je hkrati družbenik in ki ni zavarovan na drugi osnovi, je bil pri enoosebnih družbah zavarovan s šifro podlage 040. Lahko si je izplačeval plačo in od nje plačeval prispevke (osnova ni smela biti nižja od najnižje pokojninske osnove). Lahko pa se je vključil v obvezna socialna zavarovanja na podlagi 4. člena zakona o prispevkih za socialno varnost – na podlagi obrazca OPSVL je obračunal in plačal prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Enako so lahko ravnali tudi družbeniki v večosebnih družbah.

Ureditev po 1.1. 2011

Družbenik se bo lahko zavaroval po osnovi 112 in sicer kot poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu. Zavarovan bo tudi za primer brezposelnosti.

Poslovodne osebe v večosebnih kapitalskih družbah se bodo morale zavarovati po osnovi 040. in ne bodo zavarovane tudi za primer brezposlenosti. V prehodnem obdobju bodo tisti, ki so bili za primer brezposelnosti zavarovani na dan 31.12.2010,   za to zavarovani še naprej in sicer dokler bo trajala pravna podlaga, na podlagi katere je bilo to sklenjeno. In kaj to pomeni?

PLAČILO PRISPEVKOV

Prispevki se obračunajo od zavarovalne osnove po predpisih o pokojninskem zavarovanju (najmanj od najnižje pokojninske osnove)
Določanje zavarovalne osnove v naslednjih letih pa poteka po  Pravilniku o postopku za razvrščanje v zavarovalno osnovo. Poslovodja je dolžan predložiti na E-davke obrazec OPSVL do 15. v mesecu za pretekli mesec in plačati svojo obveznost do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Zavezanec za plačilo prispevkov za poslovodje enoosebnih družb, ki so hkrati družbeniki, je po 1.1.2011 FIZIČNA OSEBA. V prehodnem obdobju pa se bo za  poslovodje, ki so hkrati družbeniki, in so bili na dan 31.12.2010 zavarovani na podlagi osnove 040, spremenilo to, da se bo kot zavezanec najpozneje do 31.12.2011 štela FIZIČNA oseba in ne več družba.

PRAVICE IZ TEGA ZAVAROVANJA

Boleznine v breme ZSSS

Zavezanci imajo pravico do nadomestila plač v breme obveznega socialnega zavarovanja preko individualnih zahtevkov, zahtevek za refundacijo nadomestila plač pa ni mogoč. V prehodnem obdobju pa imajo tisti zavezanci, ki so bili na dan 31.12.2010 zavarovani na podlagi šifre 040 lahko do 31.12.2011 še naprej pravice do nadomestila plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo preko zahtevkov za refundacijo

IZPLAČILA DRUŽBENIKOM – POSLOVODJEM

•    POGODBA O POSLOVODENJU

Obračuna se dohodnina po lestvici, uveljavlja se pravica do uveljavljanja olajšav. Ni obveznega 6 % prispevka za PIZ, ker poslovodja ni zavarovan drugje. Poslovodje pa imajo pa pravico od povračila materialnih stroškov iz 3. in 4. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. (povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza, terenski dodatek pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada in povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem kot so dnevnice, kilometrine, povračilo stroškov za prenočišče pod pogoji in na način, ki ga določi vlada)

•    IZPLAČILO DOBIČKA

Obračuna se dohodnina 20 % cedularno, kar pomeni, da je obračun dokončen.

Posted in Davki, Plače, Računovodstvo | Leave a comment

DOHODKI LASTNIKOV GOSPODARSKIH DRUŽB

Posameznik se v družbi lahko pojavi kot
•    Poslovodja gospodarske družbe
•    Prokurist, ki je pooblaščen za zastopanje družbe proti tretjim osebam in to funkcijo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah tudi opravlja,
•    Prokurist, ki je pooblaščen za zastopanje družbe proti tretjim osebam ima pa hkrati z družbo sklenjeno pogodbo o poslovodenju.

Dohodki fizične osebe na podlagi pogodbe o poslovodenju se obdavčijo kot dohodki iz delovnega razmerja, ne glede na to, ali je oseba vpisana v sodni register kot poslovodja ali kot prokurist. Pomembno je, katero funkcijo dejansko opravlja. Obdavčitev je odvisna od tega, ali se izplačevalec dohodka po pogodbi o poslovodenju šteje kot glavni delodajalec prejemnika ali ne.

Če je poslovodja obvezno zavarovan drugje (je na primer v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu) potem je njegov dohodek obdavčen s stopnjo 25 %, plačati pa mora še 6 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (primer 1)

Če pa je izplačevalec dohodka glavni »delodajalec« poslovodje in je poslovodja obvezno zavarovan pri njem, pa se za posamezno izplačilo uporabljajo stopnje dohodnine iz lestvice, poslovodja pa ima pravico do vseh dohodninskih olajšav (splošna, vzdrževani člani…) (primer 2)

V obeh primerih se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo do višine uredbe, ki jo določi vlada.

Tretji primer pa je primer prokurista, ki je kot tak vpisan v sodni register in opravlja funkcijo prokurista, kar v skladu z zakonom o gospodarskih družbah pomeni, da družbe ne vodi, temveč jo zastopa proti tretjim osebam. V tem primeru je njegov dohodek obdavčen z 25 % akontacijo dohodnine, prizna pa si lahko 10 % normiranih stroškov. Materialni stroški povečujejo davčno osnovo, ima pa prokurist po sedanji zakonodaji pravico, da v ugovoru na informativni izračun dohodnine poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev.

Prokurist lahko v ugovoru na informativni izračun dohodnine dodatno uveljavi poleg 10 % normiranih stroškov še dejanske stroške prevoza in nočitev ter tako bistveno zmanjša svojo dohodninsko obveznost.

Ob koncu ni odveč opozoriti še na eno novost zavarovanja poslovodnih oseb neosebnih gospodarskih družb, ki se je začela uveljavljati z letom 2010, dokončno pa naj bi v veljavo stopila s 1.1.2011. Lastniki novih enoosebnih gospodarskih družb se namreč ne morejo več zavarovati po osnovi 001 in si izplačevati plačo, temveč se zavarujejo po osnovi 112. Kot lastniki obvezno zavarovanje napovejo na obrazcu OPSVL in plačujejo prispevke najmanj od najnižje pokojninske osnove. Čeprav so do tukaj nekako izenačeni s samostojnimi podjetniki, se seveda pojavi vprašanje, kako naprej. Samostojni podjetnik namreč prosto razpolaga z gotovino, medtem ko lastnik družbe z omejeno odgovornostjo seveda ne. Edini način izplačila tako (poleg izplačila dobička) ostane tako pogodba o poslovodenju, kot je opredeljeno zgoraj.

Po 1.1.2011 naj bi bilo na ta način urejeno zavarovanje tudi za lastnike enoosebnih družb, ki so bile ustanovljene pred 1.1.2011.

Posted in Davki, Plače, Računovodstvo | Leave a comment